Ležak je globalno najbolj prodajan stil piva. Čeprav je bil dolga leta na cvetočih pašnikih kraftarske scene (neupravičeno) zanemarjen - bržkone zaradi slovesa industrijskega izdelka, posledično pa domnevno nižje kvalitete -, se je v zadnjih nekaj letih prav lepo usidral v portfelje kraft pivovarn. Težko bi še našli katero, najsigabodi pri nas ali v tujini, ki se ne bi postavila z vsaj enim primerkom.

Bistrost in čistost okusa je nekaj, kar so verjetno pivci ejlov že malo pozabili. Po letih ekstremnih grenčic, eksplozijah arom in neskončne sadnosti se čedalje več pivcev spet vrača k izviru, v tišino, k miru in užitku.

Govorimo o skladnosti. O videzu in aromatiki, o subtilnih niansah vonja in okusa. Pri klasičnih primerkih je aromatika nežna in zaokrožena, telo svilnato, mehko. Nežen okus sladu, odišavljen z blagimi cvetnimi aromami hmelja, sproža pri pivcu dobrohotno zadovoljstvo. Grenčica je lahko zmerna ali pa tudi kar konkretna, odvisno od geografskega porekla. Za varjenje takega piva je potrebno veliko izkušenj, časa in potrpljenja. Da se zbistri in očisti terja vsaj nekaj mesecev zorenja pri temperaturah pod lediščem. Šele takrat nežne arome, ki se znebijo nezaželenega balasta, priplavajo na površje in osrečijo naša čutila.

Naš češko-lublanski ležak je prav tak. Nežen in konkreten obenem. Bister kot solzica najbolj deviške device med devicami tega sveta, v barvi žitne slame, z bogato, kot meringa belo peno. Vonj je nežen in spominja na duh žita, sladu, mogoče na skorjo bele žemlje. Hmeljna eterična olja, kjer prevladujejo zelišča in travnate cvetice, zaokrožijo značilen vonj pristnega ležaka. Telo je lahko, okus sledi vonju, kjer prav tako prevladuje slad, pomešan z nežnimi okusi travnatih cvetic in opojnih zelišč. Grenčica je srednje močna in lepo zaokroži občutek v ustih. Karbonacija je srednje izrazita do izrazita. Vrhunsko čehursko!